HIPNOZA

ZGODOVINA

Do začetka 15. stoletja je bil pojav bolezni smatran za božjo kazen. Zdravilci tistega časa npr. šamani, svečeniki in razni "čarovniki", so pri ljudeh sprožali spremenjena stanja zavesti, za potrebe zdravljenja ali drugih duhovnih ritualov. Včasih so to počeli svojim "pacientom", včasih sebi ali pa kar oboje. Uporabljali so različne pripomočke kot so bobni, petje ali mrmranje "zborov", ogenj, ples ali različne droge, vse z namenom doseganja različno globokih stopenj zamaknjenosti ali transa. Skoraj obvezen in zelo pomemben element je bila uporaba sugestije, ki je bila dana na tak način, da jo je "pacientova" zavest in podzavest sprejela brez ugovora in s tem koristno izkoristila "moč vere" (kritični faktor-ego je brez ugovora in odvečne analize sprejel sugestijo in jo spustil v podzavest, kjer je delovala s polno močjo). Ker so verjeli, da jih zdravijo, je njihova podzavest aktivirala moč uma za zdravljenje.

Hipnoza se je najpogosteje uporabljala (in tudi bila potrebna) za povzročitev anestezije (odsotnosti bolečine), saj anestezija kot jo poznamo sploh ni obstajala do sredine 19. stoletja. Možnosti, ki jih ponuja hipnoza na tem področju so še vedno podcenjene.