HIPNOZA

PREDSTAVNIKI

Franz Anton Mesmer

Bil je avstrijski zdravnik, ki je v širših krogih priznan kot "oče" hipnoze. Bil je prepričan, da v zraku, ki ga dihamo, kroži magnetni fluid, ki ga vdihavamo in naši živci ga nekako absorbirajo. Ker je bil zdravnik, je bila njegova glavna skrb dobrobit njegovih pacientov in kako jih

uspešno zdraviti. Bil je prepričan, da bolezen ni nič drugega

kot zapora pretoka tega magnetnega fluida skozi krvni obtok in živčevje.

 Mislil je, da bi lahko odstranitev zapore pretoka fluida lahko odstranila

tudi bolezen. Na začetku je uporabljal magnet, kasneje svoje roke

(tudi s pogledom), s katerimi je ponavadi delal ponavljajoče se krožne gibe

nad obolelim delom telesa pacienta. Nastal je izraz "živalski animalizem",

sam postopek pa je dobil ime "mesmerizem".  Leta 1784 je bila ustanovljena

komisija v kateri so bili Benjamin Franklin, M. La Guillotin in La Voisier.

 Prišli so do zaključka, da magnetizem v povezavi z domišljijo ima določen učinek, vendar so ovrgli Mesmerjeve teorije o mesmerizmu kot neutemeljene.

Le Marquis de Puysegur

Verjel je, da moč magnetizma nastaja v njegovem umu in da ga prenaša na svoje

 paciente preko svojih prstov. Ugotovil je, da lahko povzroči nastanek "spanca"

 v katerem pacienti sledijo njegovim ukazom - zelo avtoritativno - nastala sta izraza

 "perfektna kriza/težava" in "globok spanec".

Dr. John Elliotson

Bil je profesor medicine na univerzi v Londonu in je leta 1837 vodil javni klinični prikaz hipnoze in hipnotičnih fenomenov, nazoren prikaz njenih učinkov na mišicah, ki so pod

našo zavestno kontrolo in tistih, ki to niso,somnambulizem, analgezijo,

halucinacije, ... s katerim je doprinesel k teoriji  magnetizma. Prisilili so ga k

odstopu in pričel je urejati revijo Zoist. V njej je poročal o James-u Esdaile-u,

škotskem kirurgu, ki je delal v Indiji, zanimiv je pa bil zato, ker je izvedel več

100 nebolečih operacij in kot edini anestetik uporabil hipnozo (mesmerizem).

V Esdaile-ovih zapiskih je bilo najti podatek, da je bilo opaziti usodni kirurški

šok ali infekcijo v samo 5% primerov, čeprav je bilo takratno povprečje blizu 50%. Takratna medicina je seveda te trditve zanikala.

Dr. James Braid

Bil je angleški zdravnik, ki leta 1841 prisostvoval demonstraciji mesmerizma

, ki ga je izvajal La Fontaine. Bil je tako navdušen nad videnim, da je začel

 sam uporabljati tehniko mesmerizma v svoji praksi. Uporabljal je svojo

svetlečo se lanceto za indukcijo globokega transa pri svojih pacientih. V tem

 stanju so njegovi pacienti sprejemali "zdravilne" sugestije. Njegovo

mišljenje je bilo, da je gledanje v svetel, bleščeč se predmet izčrpalo živčni

sistem in povzročilo indukcijo "globokega spanca". Nastala je beseda

hipnoza, kar je tudi prva uporaba besede (gr. Hypnos - grški bog spanja).

Leta 1884 je dr. Ambroise-August Liebeault razglasil, da lahko zdravi ljudi v hipnotičnem transu s pomočjo sugestije. 1886 se mu je pridružil še prof. Bernheim in skupaj sta obavila delo 'De La Suggestion', ki je nadalje ovrglo teorijo mesmerizma.

Približno ob istem času je Jean Martin Charcot postavil trditev, da je hipnoza neke vrste podobna histeriji in da se medsebojno izmenjujeta. Bernheim-ova teorija je zmagala nad Charot-ovo, vendar sta 1890 dva Charot-ova učenca, Josef Breuer in Sigmund Freud, spremenila pristop do hipnoze na način, da sta enostavno "sugerirala", da simptomi bolezni izginejo in tako eliminirala očitne vzroke bolezni. Breuer je opazil, da se hipnotizirani pacienti pogosto spomnijo dogodkov iz preteklosti in govorjenje o njih je dostikrat sprožilo čustvene izlive. Za tem so simptomi bolezni izginili.

Med 1. svetovno vojno, med letoma 1914 do 1918, so Nemci ugotovil, da lahko s pomočjo hipnoze zdravijo tiste vojake, ki so bili v šoku zaradi bombardiranja in jih lahko skoraj nemudoma vrnejo nazaj v rove. Dr. Schultz je izdelal formularizirano verzijo hipnoze.

Milton Erickson

Po 2. svetovni vojni je imel velik vpliv na uporabo hipnoze, ter samo razumevanje

 hipnoze in uma. Razvil je teorijo, da hipnoza ni nič drugega kot stanje uma, v

katerega vstopamo spontano in pogosto.

Zaradi Milton-ovega dela se je uporaba hipnoza razvila v dobro priznano

dejavnost, ki so jo uporabljali zdravniki, psihologi ... in jo uporabljajo še danes.